[ Pobierz całość w formacie PDF ]
Vsi trije sinovi so polo�ili �lico na mizo.
�Da ne ve� na0 e!� so rekli vsi trije hkrati.
�Ne ve�!� je vzdihnil o�e in je tudi sam odmaknil
skledo.
Mati, vsi trije sinovi, hlapci in dekle, vsi so gledali
nanj plahi in osramo�eni.
Starej0 i je izpregovoril:
�Kako, �emu in kedaj to nam povejte, o�e!�
Potnik si je nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rame-
ni.
113
TROJE POVESTI
BESeDA
�Kako da niso na0 e te lehe, �emu in od kedaj? Da bi
jaz sam to vedel! �le so, kakor gre oblak: pravkar je 0 e vi-
sel na nebu, ali �lovek pogleda in vidi oblaka ni ve�.
Kam je 0 el, kako in kedaj?�
Tako je govoril o�e, ali pogledal ni v o�i ne materi, ne
sinovom, niti hlapcem ne.
Starej0 i je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel je:
�Pove�erjali smo, zdaj pa 0 e molimo, da se Bog usmili
nas vseh skupaj ter na0 e doma�ije.�
Nato se je napotil v dolino in do tistih leh za poto-
kom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe: gledal je in
mislil, kako bodo rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa se
je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugle-
dal tam u�aljeno sestro. Lehe 0 e niso bile izorane, di0 alo
pa je iz njih tako so�no in blago, kakor di0 i le doma�a
zemlja.
Starej0 i se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos vla�ne
prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost.
�Rodila si, zemlja, svojim sinovom, zato ker si jih lju-
bila, kakor so te ljubili. Ne r�di, zemlja, gre0 nikom! Za-
krkni svoja dojna prsa!�
Zalu�il je prst na leho in je 0 el. �el pa je v reber, do
Kova�evih. Ni� ve� ni 0 el potihoma do vrta, da bi pre-
sko�il plot, temve� stopil je mo0 ko �ez hi0 ni prag.
�Mana!� je poklical v ve�i.
114
TROJE POVESTI
BESeDA
Mana je pri0 la, njen obraz pa je bil �alosten; o�i niso
bile ve� tako bistre, lica ne ve� tako rde�a kakor prej.
Starej0 i jo je prijel za roko in je rekel:
�Na vrt stopiva, pod tisto jablan, kjer sva sklenila lju-
bezen za zmerom.�
�la sta na vrt, ki je bil ves �e v senci; nad �rnimi veja-
mi so se v�igale zgodnje bele zvezde.
�Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla,� je rekel Pot-
nikov. �Na to klop s�di, kjer sva takrat sedela. Nisem ti
povedal do nocoj, ali nocoj ti povem: �e tisto no� in tisto
uro, ko sva sklenila ljubezen, se mi je hudo storilo pri
srcu.�
Pogledala ga je prestra0 ena.
�Tudi meni se je hudo storilo tisto no�. Ko sem gleda-
la skozi okno, se mi je zazdelo, da so zvezde nenadoma
vse ugasnile, kakor da jih je popila no�; oblaka pa ni bilo
od nikoder in tudi jutro je bilo 0 e dale�.�
Potnikov je pomislil.
�To je bilo prav tisto no�, ko je �upnik sam videl �rne
ptice na nebu: pri0 le so jate od vseh strani in so zasen�i-
le nebe0 ke zvezde. Tako je povedal na pri�nici in nam je
oznanjal hude �ase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v
grobu, Bog mu daj nebesa, njegovo oznanjenje pa se je
o�itno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!�
Mano je zazeblo do du0 e; ali na vrtu ni bilo mraz in
tudi vetra ni bilo. Rekla je:
115
TROJE POVESTI
BESeDA
�Strah me je da bi le vedela, kóga me je strah! Ne
bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, pa �e bi bila sama
smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in ker ni� ne
vem, zakaj da je srce �alostno.�
On pa je odgovoril:
�Kaj me je skrb in mar, odkod da je pri0 la to�a gor-
j�, da je pri0 la in pobila! Zdi se mi �asih, da se pod mano
zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. Na tisto
mislim, kar sem sli0 al pri sveti Trojici za velikim oltar-
jem. Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sli0 i jezero glo-
boko spodaj; tako zamolklo 0 umi, da je �loveka strah in
groza. Tam na dnu je bila pred davnimi �asi bogata fara,
pa jo je zemlja pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi
�ivela. Znamenja ka�ejo, da je blizu huda ura, jaz pa
ne bom �akal te �alosti in sramote.�
�Kaj misli0 in kam?� je vzkliknila Mana.
�Toliko vem nocoj, da ne bom �akal dneva, ko se do-
lina pogrezne. To sem ti pri0 el povedat, zato da ne bo0
jokala, kadar zadenem svojo culo na ramo. Lahko jutri,
lahko pojutri0 njem.�
�Kako bo meni sami? Kamor pojde0 , pojdem s teboj!�
Potnikov je dolgo pomislil, nato pa je rekel:
�Ne more0 z menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne
bom vedel zanjo, kadar jo nastopim.�
Nanagloma je vstal in je stopil prednjo.
116
TROJE POVESTI
BESeDA
�Ampak to vem in to ti re�em: �e bi se ta na0 a dolina
pogreznila za sto klafter in 0 e globlje, prav do pekla
s temi rokami jo bom izkopal.�
�S teboj pojdem,� je vzkliknila Mana; �e so bile sol-
ze v o�eh in v besedi.
�Ne more0 z menoj. Poslu0 aj dobro in zapomni si,
kak0 na je moja misel in namera. Moja misel je ta, da se
izpolnijo vsa znamenja, ne le tista, ki nam jih je bil �up-
nik razodel. Kakor zakleta je dolina; hi0 e se majó, gospo-
darji pa ne vidijo razpok, temve� vriskajo pod trhlo stre-
ho; tako bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod tra- [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl szkicerysunki.xlx.pl
Vsi trije sinovi so polo�ili �lico na mizo.
�Da ne ve� na0 e!� so rekli vsi trije hkrati.
�Ne ve�!� je vzdihnil o�e in je tudi sam odmaknil
skledo.
Mati, vsi trije sinovi, hlapci in dekle, vsi so gledali
nanj plahi in osramo�eni.
Starej0 i je izpregovoril:
�Kako, �emu in kedaj to nam povejte, o�e!�
Potnik si je nalil vina, pil je, nato pa je zmajal z rame-
ni.
113
TROJE POVESTI
BESeDA
�Kako da niso na0 e te lehe, �emu in od kedaj? Da bi
jaz sam to vedel! �le so, kakor gre oblak: pravkar je 0 e vi-
sel na nebu, ali �lovek pogleda in vidi oblaka ni ve�.
Kam je 0 el, kako in kedaj?�
Tako je govoril o�e, ali pogledal ni v o�i ne materi, ne
sinovom, niti hlapcem ne.
Starej0 i je vstal in je bil ves zamolkel v obraz; rekel je:
�Pove�erjali smo, zdaj pa 0 e molimo, da se Bog usmili
nas vseh skupaj ter na0 e doma�ije.�
Nato se je napotil v dolino in do tistih leh za poto-
kom. Prej so mu bile kakor vse druge lehe: gledal je in
mislil, kako bodo rodile in koliko bodo dale. Zdaj pa se
je ozrl nanje in oko se mu je zarosilo, kakor da je ugle-
dal tam u�aljeno sestro. Lehe 0 e niso bile izorane, di0 alo
pa je iz njih tako so�no in blago, kakor di0 i le doma�a
zemlja.
Starej0 i se je sklonil, pa je zgrabil s pestjo kos vla�ne
prsti. Takrat mu je segla v srce velika bridkost.
�Rodila si, zemlja, svojim sinovom, zato ker si jih lju-
bila, kakor so te ljubili. Ne r�di, zemlja, gre0 nikom! Za-
krkni svoja dojna prsa!�
Zalu�il je prst na leho in je 0 el. �el pa je v reber, do
Kova�evih. Ni� ve� ni 0 el potihoma do vrta, da bi pre-
sko�il plot, temve� stopil je mo0 ko �ez hi0 ni prag.
�Mana!� je poklical v ve�i.
114
TROJE POVESTI
BESeDA
Mana je pri0 la, njen obraz pa je bil �alosten; o�i niso
bile ve� tako bistre, lica ne ve� tako rde�a kakor prej.
Starej0 i jo je prijel za roko in je rekel:
�Na vrt stopiva, pod tisto jablan, kjer sva sklenila lju-
bezen za zmerom.�
�la sta na vrt, ki je bil ves �e v senci; nad �rnimi veja-
mi so se v�igale zgodnje bele zvezde.
�Zdaj bo leto dni, ko sva si v roko segla,� je rekel Pot-
nikov. �Na to klop s�di, kjer sva takrat sedela. Nisem ti
povedal do nocoj, ali nocoj ti povem: �e tisto no� in tisto
uro, ko sva sklenila ljubezen, se mi je hudo storilo pri
srcu.�
Pogledala ga je prestra0 ena.
�Tudi meni se je hudo storilo tisto no�. Ko sem gleda-
la skozi okno, se mi je zazdelo, da so zvezde nenadoma
vse ugasnile, kakor da jih je popila no�; oblaka pa ni bilo
od nikoder in tudi jutro je bilo 0 e dale�.�
Potnikov je pomislil.
�To je bilo prav tisto no�, ko je �upnik sam videl �rne
ptice na nebu: pri0 le so jate od vseh strani in so zasen�i-
le nebe0 ke zvezde. Tako je povedal na pri�nici in nam je
oznanjal hude �ase, mi pa mu nismo verjeli. Zdaj je v
grobu, Bog mu daj nebesa, njegovo oznanjenje pa se je
o�itno izpolnilo, da bi se ne bilo tako!�
Mano je zazeblo do du0 e; ali na vrtu ni bilo mraz in
tudi vetra ni bilo. Rekla je:
115
TROJE POVESTI
BESeDA
�Strah me je da bi le vedela, kóga me je strah! Ne
bojim se nikogar, ki stoji pred menoj, pa �e bi bila sama
smrt. Ali bojim se, ker ne vidim nikogar in ker ni� ne
vem, zakaj da je srce �alostno.�
On pa je odgovoril:
�Kaj me je skrb in mar, odkod da je pri0 la to�a gor-
j�, da je pri0 la in pobila! Zdi se mi �asih, da se pod mano
zemlja maje in da se bo vsa dolina pogreznila. Na tisto
mislim, kar sem sli0 al pri sveti Trojici za velikim oltar-
jem. Kdor tam pritisne uho na mokra tla, sli0 i jezero glo-
boko spodaj; tako zamolklo 0 umi, da je �loveka strah in
groza. Tam na dnu je bila pred davnimi �asi bogata fara,
pa jo je zemlja pogoltnila, zato ker ni bila vredna, da bi
�ivela. Znamenja ka�ejo, da je blizu huda ura, jaz pa
ne bom �akal te �alosti in sramote.�
�Kaj misli0 in kam?� je vzkliknila Mana.
�Toliko vem nocoj, da ne bom �akal dneva, ko se do-
lina pogrezne. To sem ti pri0 el povedat, zato da ne bo0
jokala, kadar zadenem svojo culo na ramo. Lahko jutri,
lahko pojutri0 njem.�
�Kako bo meni sami? Kamor pojde0 , pojdem s teboj!�
Potnikov je dolgo pomislil, nato pa je rekel:
�Ne more0 z menoj. Jaz sam ne vem za pot in tudi ne
bom vedel zanjo, kadar jo nastopim.�
Nanagloma je vstal in je stopil prednjo.
116
TROJE POVESTI
BESeDA
�Ampak to vem in to ti re�em: �e bi se ta na0 a dolina
pogreznila za sto klafter in 0 e globlje, prav do pekla
s temi rokami jo bom izkopal.�
�S teboj pojdem,� je vzkliknila Mana; �e so bile sol-
ze v o�eh in v besedi.
�Ne more0 z menoj. Poslu0 aj dobro in zapomni si,
kak0 na je moja misel in namera. Moja misel je ta, da se
izpolnijo vsa znamenja, ne le tista, ki nam jih je bil �up-
nik razodel. Kakor zakleta je dolina; hi0 e se majó, gospo-
darji pa ne vidijo razpok, temve� vriskajo pod trhlo stre-
ho; tako bodo vriskali, dokler ne izpregledajo pod tra- [ Pobierz całość w formacie PDF ]
