[ Pobierz całość w formacie PDF ]
123
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
eden zmeraj ostane pri otrocih za uvaja. Ko malo od-
rastejo, zano tudi oni klepetati, konec drugega meseca
gredo iz gnezda in sku0 ajo po malem leteti, star0 i pa jih
z lepim zgledom spodbujajo.
trk je izredno pameten pti. Kaj dobro pozna love-
ka in presodi njegovo dejanje. Kjer ve, da so mu ljudje
prijazni, je popolnoma doma, brez skrbi se naseli na
takih hi0 ah in je hvaleen, e mu gre lovek pri gnezdit-
vi na roko. Kjer pa vidi, da ga zalezujejo ali da kaj snu-
jejo proti njemu, tam je neznansko nezaupen in previ-
den, ni mu mogoe priti blizu. Zjutraj zleti na senoe-
ti ali na movirja iskat ivea. Pore0 neu je v0 e vsaka
ival, ki jo lahko obvlada gliste, hro0 i, kobilice, abe,
ribe, kae, mi0 i, krti, mlade ptice v gnezdu, celo mladi
zajci niso varni pred njim in tudi strupene gade ustrahu-
je njegov moni kljun, samo krasta ne mara; ubije sicer
jih, poje pa ne. Ko je elodec poln, se vrne h gnezdu in
prebavlja s skljuenim vratom, stoje na eni nogi. Po-
poldne spet zleti in se vrne proti veeru ter se mono
klepetaje spravlja k poitku.
Kmalu po svetem Jakobu se zano 0 trki enega obmo-
ja zbirati na doloenem kraju in se pripravljati na od-
hod. Ti zbori postajajo od dne do dne veji in nekega
dne se glasno klepetaje vzdignejo in odlete proti jugu.
Pravijo, da v teh zborih pred odhodom ubijejo vse sla-
bie, ki niso zmoni za dolgo pot, in da se ravno tako
124
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
godi tistim, ki bi zatajili svoj rod in radi ez zimo ostali
v varstvu prijaznega jim loveka.
Na vse to mi ni treba 0 e posebej omenjati, da se 0 trk
lahko in hitro sprijazni s lovekom in privadi hi0 e.
Na poti leti skozi na0 e kraje tudi rna 0 torklja. Ta je ne-
koliko manj0 a od navadne in je po glavi, vratu in perut-
nicah rna, na zeleno se spreminjajoa, spodaj pa bela.
Ta plaha ptica stanuje samo po samotnih gozdovih
blizu vejih movirij in gnezdi po dneju. loveka se po-
vsod skrbno ogiblje.
125
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
MEDVED
a slovenski zemlji, kar je je od sinjega morja do
Nhladne Drave, ni takih zveri, ki bi loveka zalezo-
vale in ga iz zasede napadale in raztrgale. Pa pa jih
imamo nekaj, ki so tako mone in divje, da utegnejo asi
ljudem biti v resnici opasne (nevarne). Ne bode se pa
lahko zgodilo, da bi kaka na0 a gozdna zver iz lepega
mira skoila na loveka, ali ga gonila in preganjala. Ve-
sele so, ako jih ta pu0 a na miru, in e bi se imele z njim
v gozdu sreati, ognejo se ga radovoljno. e na daljavo
se mu umaknejo v go0 o, kakor hitro ga opazijo ali ovo-
hajo. Ko bi ni drugega ne bilo, bil bi lovek lahko zado-
voljen, 0 el bi mimo zveri: meni ni, tebi ni, in obema bi
bilo prav.
Toda lovek ima drugo za bregom. Te zverine mu de-
lajo 0 kodo, asi prav veliko 0 kodo, ker mu davijo in trga-
jo na pa0 i ivino, v gozdu srne, zajce in drugo divjaino,
s katero bi se rad sam okoristil. Zato jih preganja na vse
kriplje, strelja jih in ubija, stavlja jim pasti in progle, po-
klada jim na pota otrovano (ostrupljeno) vado, zasledu-
je njih brloge ter jim jemlje mladie. To gre zverini do
ivega. Ako je loveva krogla ni zadela do smrti, vre se
126
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
kakor besna na svojega neprijatelja. Zane se boj, iz
katerega lovek vekrat odnese teke rane, katerih asi
celo preboleti ne more.
Najopasnej0 a na0 a zverina je gotovo medved, ki se
0 e zmerom nahaja po na0 ih pokrajinah, dasi ga lovek
od nekdaj zatira na vso mo. Biva povsod po velikih
goratih gozdih, kjer v peinah in med razsedenimi ska-
lami nahaja obilo navetja. Najve jih je na Kranjskem po
prostranih gozdih, ki pokrivajo svet okoli Snenika ob
hrva0 ki meji, odkoder zahajajo v blinje koevske in rib-
ni0 ke gozde, z druge strani pa jim je pot odprt na Hrva-
0 ko in v gornjo Vojno Krajino. V Hru0 ici in takisto tudi
v sosednjih trnovskih in idrijskih gozdih je e nekaj asa
zatrt. e zdaj pa gospodari po Kamni0 kih planinah, e-
tudi je ondi e precej redek. Leta 1854. sem videl tri cen-
te tekega, ki je bil na spomlad ustreljen v Bistri0 ki do-
lini nad Kamnikom. Mnogo ve jih stanuje po gorenj-
skih, zlasti po Bohinjskih planinah. Na tajerskem so ga
skoro popolnoma iztrebili, Pohorje ga nima ve, samo v
Savinjskih (solavskih) planinah ga 0 e asi slede, kamor
pa lahko prehaja iz Kamni0 kih hribov. Sploh se ta zver
potepa rada dale naokrog. Na Koro0 kem na primer
medveda e mnogo let ni ve med stalno zverino, ali
malokatero leto mine, da ne bi sledili katerega, ki se je
z Gorenjskega tja priklatil. Na potu se posebno rad
ogla0 a pri uljnjakih, kamor iz doline prina0 ajo ebele na
127
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
planinsko pa0 o, ter si tu in tam privo0 i kakov panj, kajti
znano je, da so mu med in ebele v najvejo slast. Pred
nekaj leti je tak kranjski uhaja raztrgal ez 100 panjev.
Da medved na Kranjskem 0 e dandanes ni tako redka
zver, kakor bi morebiti kdo mislil, je razvidno e iz tega,
da so leto0 nje zime obenem tri pritirali okrajnemu gla-
varstvu v Logatec na ogled. Znano je namre vsakemu,
da deela lovcem v izpodbudo daje na vsako medve-
dovo glavo nekoliko plaila. Po uradnih poroilih so
ubili na Kranjskem od 1870. do 1879. leta 45 medvedov,
od teh jih je 1879. leta padlo 15.
Na Primorskem se o medvedih e dalj asa ni ne
uje. V Istri je bras zatrt. V iih se stari moje pa 0 e
spominjajo medvedov in boja z njimi. Zadnjega pa so
tam okoli 1860. leta gonili v iji nad Lani0 em. Tudi po
Gori0 kem so jih potrebili, edino na Bov0 kem svetu, v
Koritnici in na izviru Soe, v tako imenovani Trenti, se
je pokazal sem ter tja 0 e kakov kosmatin, toda tudi po
teh divjih in teko pristopnih gorskih samotah gine od
leta do leta. In prav verjetno je, da so vsi, ki so jih zad-
njih let sledili tod, prihajali iz blinjih Bohinjskih planin.
Star lovec, z imenom Toma trukelj iz Loga pod Pre-
delom, je ustrelil njega dni v Koritnici dva medveda, in
sicer enega meseca novembra 1835., drugega konec no-
vembra 1848. leta. Vode me na Mangart, mi je tudi
kazal mesti, kjer se je to zgodilo. V Trenti so zadnjega
128
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl szkicerysunki.xlx.pl
123
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
eden zmeraj ostane pri otrocih za uvaja. Ko malo od-
rastejo, zano tudi oni klepetati, konec drugega meseca
gredo iz gnezda in sku0 ajo po malem leteti, star0 i pa jih
z lepim zgledom spodbujajo.
trk je izredno pameten pti. Kaj dobro pozna love-
ka in presodi njegovo dejanje. Kjer ve, da so mu ljudje
prijazni, je popolnoma doma, brez skrbi se naseli na
takih hi0 ah in je hvaleen, e mu gre lovek pri gnezdit-
vi na roko. Kjer pa vidi, da ga zalezujejo ali da kaj snu-
jejo proti njemu, tam je neznansko nezaupen in previ-
den, ni mu mogoe priti blizu. Zjutraj zleti na senoe-
ti ali na movirja iskat ivea. Pore0 neu je v0 e vsaka
ival, ki jo lahko obvlada gliste, hro0 i, kobilice, abe,
ribe, kae, mi0 i, krti, mlade ptice v gnezdu, celo mladi
zajci niso varni pred njim in tudi strupene gade ustrahu-
je njegov moni kljun, samo krasta ne mara; ubije sicer
jih, poje pa ne. Ko je elodec poln, se vrne h gnezdu in
prebavlja s skljuenim vratom, stoje na eni nogi. Po-
poldne spet zleti in se vrne proti veeru ter se mono
klepetaje spravlja k poitku.
Kmalu po svetem Jakobu se zano 0 trki enega obmo-
ja zbirati na doloenem kraju in se pripravljati na od-
hod. Ti zbori postajajo od dne do dne veji in nekega
dne se glasno klepetaje vzdignejo in odlete proti jugu.
Pravijo, da v teh zborih pred odhodom ubijejo vse sla-
bie, ki niso zmoni za dolgo pot, in da se ravno tako
124
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
godi tistim, ki bi zatajili svoj rod in radi ez zimo ostali
v varstvu prijaznega jim loveka.
Na vse to mi ni treba 0 e posebej omenjati, da se 0 trk
lahko in hitro sprijazni s lovekom in privadi hi0 e.
Na poti leti skozi na0 e kraje tudi rna 0 torklja. Ta je ne-
koliko manj0 a od navadne in je po glavi, vratu in perut-
nicah rna, na zeleno se spreminjajoa, spodaj pa bela.
Ta plaha ptica stanuje samo po samotnih gozdovih
blizu vejih movirij in gnezdi po dneju. loveka se po-
vsod skrbno ogiblje.
125
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
MEDVED
a slovenski zemlji, kar je je od sinjega morja do
Nhladne Drave, ni takih zveri, ki bi loveka zalezo-
vale in ga iz zasede napadale in raztrgale. Pa pa jih
imamo nekaj, ki so tako mone in divje, da utegnejo asi
ljudem biti v resnici opasne (nevarne). Ne bode se pa
lahko zgodilo, da bi kaka na0 a gozdna zver iz lepega
mira skoila na loveka, ali ga gonila in preganjala. Ve-
sele so, ako jih ta pu0 a na miru, in e bi se imele z njim
v gozdu sreati, ognejo se ga radovoljno. e na daljavo
se mu umaknejo v go0 o, kakor hitro ga opazijo ali ovo-
hajo. Ko bi ni drugega ne bilo, bil bi lovek lahko zado-
voljen, 0 el bi mimo zveri: meni ni, tebi ni, in obema bi
bilo prav.
Toda lovek ima drugo za bregom. Te zverine mu de-
lajo 0 kodo, asi prav veliko 0 kodo, ker mu davijo in trga-
jo na pa0 i ivino, v gozdu srne, zajce in drugo divjaino,
s katero bi se rad sam okoristil. Zato jih preganja na vse
kriplje, strelja jih in ubija, stavlja jim pasti in progle, po-
klada jim na pota otrovano (ostrupljeno) vado, zasledu-
je njih brloge ter jim jemlje mladie. To gre zverini do
ivega. Ako je loveva krogla ni zadela do smrti, vre se
126
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
kakor besna na svojega neprijatelja. Zane se boj, iz
katerega lovek vekrat odnese teke rane, katerih asi
celo preboleti ne more.
Najopasnej0 a na0 a zverina je gotovo medved, ki se
0 e zmerom nahaja po na0 ih pokrajinah, dasi ga lovek
od nekdaj zatira na vso mo. Biva povsod po velikih
goratih gozdih, kjer v peinah in med razsedenimi ska-
lami nahaja obilo navetja. Najve jih je na Kranjskem po
prostranih gozdih, ki pokrivajo svet okoli Snenika ob
hrva0 ki meji, odkoder zahajajo v blinje koevske in rib-
ni0 ke gozde, z druge strani pa jim je pot odprt na Hrva-
0 ko in v gornjo Vojno Krajino. V Hru0 ici in takisto tudi
v sosednjih trnovskih in idrijskih gozdih je e nekaj asa
zatrt. e zdaj pa gospodari po Kamni0 kih planinah, e-
tudi je ondi e precej redek. Leta 1854. sem videl tri cen-
te tekega, ki je bil na spomlad ustreljen v Bistri0 ki do-
lini nad Kamnikom. Mnogo ve jih stanuje po gorenj-
skih, zlasti po Bohinjskih planinah. Na tajerskem so ga
skoro popolnoma iztrebili, Pohorje ga nima ve, samo v
Savinjskih (solavskih) planinah ga 0 e asi slede, kamor
pa lahko prehaja iz Kamni0 kih hribov. Sploh se ta zver
potepa rada dale naokrog. Na Koro0 kem na primer
medveda e mnogo let ni ve med stalno zverino, ali
malokatero leto mine, da ne bi sledili katerega, ki se je
z Gorenjskega tja priklatil. Na potu se posebno rad
ogla0 a pri uljnjakih, kamor iz doline prina0 ajo ebele na
127
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA
planinsko pa0 o, ter si tu in tam privo0 i kakov panj, kajti
znano je, da so mu med in ebele v najvejo slast. Pred
nekaj leti je tak kranjski uhaja raztrgal ez 100 panjev.
Da medved na Kranjskem 0 e dandanes ni tako redka
zver, kakor bi morebiti kdo mislil, je razvidno e iz tega,
da so leto0 nje zime obenem tri pritirali okrajnemu gla-
varstvu v Logatec na ogled. Znano je namre vsakemu,
da deela lovcem v izpodbudo daje na vsako medve-
dovo glavo nekoliko plaila. Po uradnih poroilih so
ubili na Kranjskem od 1870. do 1879. leta 45 medvedov,
od teh jih je 1879. leta padlo 15.
Na Primorskem se o medvedih e dalj asa ni ne
uje. V Istri je bras zatrt. V iih se stari moje pa 0 e
spominjajo medvedov in boja z njimi. Zadnjega pa so
tam okoli 1860. leta gonili v iji nad Lani0 em. Tudi po
Gori0 kem so jih potrebili, edino na Bov0 kem svetu, v
Koritnici in na izviru Soe, v tako imenovani Trenti, se
je pokazal sem ter tja 0 e kakov kosmatin, toda tudi po
teh divjih in teko pristopnih gorskih samotah gine od
leta do leta. In prav verjetno je, da so vsi, ki so jih zad-
njih let sledili tod, prihajali iz blinjih Bohinjskih planin.
Star lovec, z imenom Toma trukelj iz Loga pod Pre-
delom, je ustrelil njega dni v Koritnici dva medveda, in
sicer enega meseca novembra 1835., drugega konec no-
vembra 1848. leta. Vode me na Mangart, mi je tudi
kazal mesti, kjer se je to zgodilo. V Trenti so zadnjega
128
DOMAE IN TUJE IVALI
BESeDA [ Pobierz całość w formacie PDF ]